Biografija

Ljubljana, november 1992. Čule, Buco in Gaspardi skupaj s prvim pevcem skupine
Bernardom Velkaverhom in kitaristom Zlatkom Cvetanovskim ustanovijo band
z imenom Sausage Time. Vadijo v bežigrajski blokovski četrti BS3. Po dveh mesecih
redne vadbe jih vržejo iz prostorov, ki so jih delili z godbo na pihala, ker naj bi bili
preglasni, celo glasnejši od celega pihalnega orkestra. Preimenujejo se v Sausages
in hitro pričnejo nastopati kjerkoli se jim ponudi priložnost. Honorarji so v tistem
obdobju najpogosteje izplačani v obliki piva ali vina. Kmalu postanejo priljubljeni med
ljubljanskimi rugbyjaši, dijaki in študenti, hitro jih sprejme tudi klubska in pubovska
scena.

Leta 1994 band zapustita Bernard in Zlatko. Sausages igrajo v različnih zasedbah,
vendar baza ostaja ista. Največ koncertov se zgodi v sodelovanju s pevko Natašo Fink.
Sausages pol leta nastopajo kot Pussy & Sausages. Prostor za vaje imajo v zemeljski
kleti več stoletne hiše v bližini Cukrarne. V vlažnih in zatohlih prostorih vadijo nekaj
mesecev, vse dokler na kitarskih ojačevalcih zaradi ugodnih klimatskih razmer ne začno
rasti gobice. Gobe žal niso bile užitne v nobenem primeru. Klet izpraznijo in potem
več mesecev iščejo prostor za vaje. Žal neuspešno, zato živi koncerti predstavljajo edino
možnost za vaje. Sausages nove pesmi vadijo kar v živo ali pa na tonskih vajah pred
koncerti.

Bandu se leta 1995 pridruži razvpiti pevec Goran Breščanski. Prostor za vaje jim za
tri mesece odstopita Matevž in Miha Šalehar, šefa tedaj še neobstoječih, danes pa
poznanih kot Babewatch. Z Goranom imajo Sausages v treh letih preko 200 koncertov,
igrajo po vsej Sloveniji, nekaj koncertov pa imajo tudi v tujini. Redno jih spremlja
pihalna sekcija-(Gašper Gradišek, Jakob Krall, Boris Dimkaroski) s katero posnamejo
prvenec z enostavnim naslovom Sausages. Konec leta 1998 podpišejo pogodbo z
založbo Dallas Records in čez nekaj mesecev izdajo že omenjeni album. Leta 1999 jim
podelijo zlatega petelina za debitante leta.

Sausages se aprila 1999 pridruži še njihov tonski tehnik Marko Paunovič, ki poprime
za ritem kitaro. Marko, ritmaš v krvi, filingaš po srcu, uživač po duši, je v osnovi šolan
-bobnar, ki se v vlogi ritem kitarista odlično znajde. Še bolje se znajde na zabavah,
kjer hitro postane znan kot izjemen dolgoprogaš in ekstremist. Njegov najbolj znani
eksces se je zgodil v Križankah, na dobrodelnem koncertu za Rdeči križ, ko so ga
morali zaradi pretiranega vdihavanja helija za otroške balone nezavestnega odpeljati
v bolnico. Diagnoza: srčni infarkt, ki ga je povzročil helijev mehurček. Marko hitro
okreva, v času bivanja v bolnici pa ga množično opazujejo študenti medicine, saj je prvi
človek v Sloveniji, ki se mu je zgodila takšna nesreča. Sledi divje obdobje koncertov pod
vodenjem pokojnega Zdravka Toplaka, botra slovenskega rock managementa. V tem
obdobju nastane trši in bolj kitarski album To mi deli, ki rodi dva hita, naslovnega To
mi deli in angažiranega Poglej se v oči.

Januarja 2001 Goran Breščanski najavi svoj odhod iz skupine, mesec dni za tem
zapusti skupino tudi Marko Paunovič. Band se postavi v novi, glasbeno močnejši zasedbi
s Primožem Romšakom na vokalu in Petrom Deklevo na kitari. Sausages stopijo v
novo, zrelejše obdobje glasbenega ustvarjanja.

Ko maja 2002 zapusti band še kitarist Peter Dekleva in se vrne k svojemu matičnemu
bandu Srečni mladini, je med klobasarji zazijala praznina. Izguba tega izvrstnega
in ustvarjalnega kitarista, ki je album Dolga pot zapečatil z izrazito rockersko
nekonvencionalnimi aranžmaji, je krepko vplivala na glasbeni razvoj Sausages.
Ljubljanska zasedba se je odločila za “mednarodno” oziroma vsaj “medregionalno”
okrepitev moštva. K sodelovanju so pritegnili štajerskega kitarskega mačka Helmuta
Frangeša, verjetno enega najbolj rutiniranih kitaristov SV Slovenije. Rušan Maco, kot
ga kličejo prijatelji, je v preteklosti deloval predvsem kot studijski glasbenik, njegove
kitarske ideje pa je moč slišati v več kot 70 skladbah. Maco v glasbene aranžmaje
spretno vpleta kitarske trike velikanov osemdesetih, v prostem času pa se, da ostane
zvest svojemu nadimku, najraje ukvarja z mačkami, tako štiri kot dvonožnimi.

Oktobra 2006 zapusti band Primož Romšak, pevec izjemnih glasovnih sposobnosti,
ki ga celotno obdobje delovanja v Sausages spremlja zahtevna in zvesta trdorockerska
publika. Krmilo po šestih letih ponovno prevzame razvpiti Goran Breščanski, ki je v
drugi polovici devetdesetih let buril javnost in s svojo izjemno odrsko karizmo postal
ikona slovenske rock scene.

Pretresom pa ni videti konca. Februarja 2007, po več kot štirinajstih letih skupino
zapusti ustanovni član, bas kitarist Tomaž Gasparič – Gaspardi. Tihi član iz ozadja,
a vendarle tretje gonilno kolo benda. Strateg in hitmaker, ki je s Čuletom in Bucotom
lansiral Sausages v rock’n’roll orbito. Njegovo mesto zasede Aleš Kunc, bas kitarist iz
prve jakostne skupine slovenskih basistov, ki s profesionalnim pristopom učvrsti zvočno
sliko benda. Da epska saga o Sausages ne bi postala premalo vznemirljiva, avgusta 2007
zapusti skupino še najhitrejša kitara severozahodne štajerske Helmut Frangeš – Maco,
ki se posveti virtuoznemu preigravanju težko rockerskih legend in svojo samorealizacijo
doseže v no.1 slovenskem cover bendu Iron Median.

Sausages postajajo predvidljivi v svoji nepredvidljivosti in za kitaro po skoraj sedmih
letih za kratek čas ponovno prime Marko Paunovič, a ga kmalu zamenja Blaž Črnivec,
ki s seboj, ko mesto basista zapusti še Aleš Kunc, iz Rock’n’Benda pripelje še basista
Bernarda Pajka in Sausages se zopet lotijo ustvarjanja.. Po vrnitvi Blaža Črnivca k
matičnemu bendu (Rok’n’Band) se po štirih letih pavze marca 2012 vrne Helmut
Frangeš-Maco.

Z njim na frontni črti so Sausages zopet na poti iskanja svojega prabistva.
Prvinskega, pekočega in emocionalno nabitega rock’n’rolla, ki je v letu 2013
prinesel novi album, s katerega lahko zdaj slišite že drugi single „Dej pel“.

2014 JamSession © All rights reserved.